Priimek Erjavec je nastal iz tabuja, prepovedane besede

Priimka Erjavec najdemo največ na Gorenjskem in jugovzhodno od Ljubljane. V državi živi 1727 ljudi s priimkom Erjavec, 81 Erjavškov in 87 ljudi s priimkom Erjavc. Čeprav beseda pomeni barvo, pa ne gre za priimek podoben Črnčecem, Černetom ali Beletom in Belcem. Nastal je iz tabuja, prepovedane besede. Najbolj znan Erjavec je vsekakor dolgoletni minister in predsednik stranke upokojencev Karl Erjavec. Čeprav je bil rojen v Belgiji, pa njegov rod izvira z Broda pri Ljubljani, še prej pa iz Vižmarij. Zanimivo, da je bil politik tudi njegov ded, Karel Erjavec (1896-1944), ki je bil v rodnem Šentvidu nad Ljubljano župan.

Gorenjski glas ob petkih objavlja novo rubriko z naslovom Gorenjski priimki. 5. februarja je bil objavljen prvi del, 12. februarja pa bo objavljen drugi del članka o izvoru in pomenu priimkov Erjavec in Erjavc.

Rubriko pripravlja profesor zgodovine Tino Mamić, avtor knjige Priimki, njih izvor in pomen. Doslej so bili opisani priimki Naglič, Nagel, Starman, Gerjolj, Grjol, Gerjol, Lombergar, Lomberger, Rozman, Škerjanec, Škrjanc, Škerjanc, Škrjanec in Oblak.

Gorenjski glas je začel izhajati leta 1947. Ob imenu ima sliko gorenjskega, slovenskega naglja, ki je povezan tudi s prvim opisanim priimkom. Glas izhaja v Kranju ob torkih in petkih. Gre za najpomembnejši gorenjski časopis, ki izhaja v nakladi 19.000 izvodov in ima branost 65.000 bralcev. Časnik je naprodaj v prodajalnah časopisov, cena izvoda pa je 1,85 evra.

“Priimki so naša identiteta. Vsak priimek ima svojo zgodbo, tako kot ima vsak rod svojo zgodbo. Iskanje korenin pa je pomembno, ker se tako dviga tudi samozavest,” pravi avtor rubrike.

Več o njegovi knjigi najdemo tudi v televizijski oddaji: KLIK

Deli z ostalimi
Ne spreglejte
Naloži več