Slovenija v iskanju svojega pravega obraza

Znani primorski publicist, ekonomist Milan Gregorič, je napisal novo knjigo z naslovom Slovenija v iskanju svojega pravega obraza. “Za knjigo sem se odločil šele, ko sem ugotovil, da zapisi, razpršeni vse naokrog, nimajo prave vrednosti, zbrani v knjigi in povezani v vsebinsko zaokrožene celote, pa so lahko ogledalo časa in prostora in hkrati skromen prispevek k širšemu družbenemu razmisleku in tudi zgodovinopisju. Prikazana dogajanja so pospremljena tudi s podatki in ocenami številnih uglednih publicističnih peres in drugih razumnikov, povzetimi in dokumentiranimi iz dnevnega in periodičnega tiska ter raznih knjižnih del. Knjiga je publicistično delo in nima znanstvenih ambicij. Kot si tudi sam s svojim videnjem stvari ne lastim monopola nad resnico,” je povedal Gregorič ob izidu.
Knjiga v svojem prvem delu prikazuje mukotrpno nastajanje celovite in resnične podobe naše tragične polpretekle zgodovine, ki ga je po nastopu demokratizacije povzročil neustavljiv in silovit izbruh resnice o krutih revolucionarnih zločinih že med vojno in še bolj po njej. Revolucionarnih zato, ker jih je izvajalo partijsko vodstvo prek svojih preverjenih, zaupnih ali na pol tajnih, molčečnosti zavezanih eksekutorjev iz posebnih udarnih enot (VOS, OZNA, KNOJ, SDV, UDBA idr.), večinoma mimo vednosti navadnih partizanov.

Tudi v zvezi s Tigrovci in drugimi primorskimi domoljubi, pripadniki veličastnega primorskega protifašističnega upora, ki so pod komunizmom tudi doživeli bridko usodo. Kar je šlo tako daleč, da je npr. partija še poldrugo desetletje po končani vojni, ko so preživeli Tigrovci terjali rehabilitacijo Tigra, pljuvala po njih, češ da se za temi zahtevami »skriva načrtna tuja, imperialistična obveščevalna akcija«. Vendar je italijanski razumnik Carlo Bo ob neki priložnosti zapisal, »da se nikdar ne bo zgodilo, da bi moč resnice ugasnila. Vsakdo mora prej ali slej spoznati, da obstajajo naravni zakoni, ki so večni in urejajo življenje narodov. Do zdaj se še nikomur ni posrečilo, da bi se jim ognil«. Tako so tudi naši vodilni revolucionarji, čeprav zmagovalci na bojišču, zaradi svojih zločinskih dejanj in njihovega polstoletnega prikrivanja, pristali med moralnimi poraženci in se tudi oni znašli na zatožni klopi zgodovine ter s tem tudi po krivem omadeževali NOB.

Knjiga obravnava tudi delovanje mlade, ranljive in opotekajoče se slovenske demokracije pod udarom večdesetletnega surovega levičarskega protijanševskega stampeda, s poudarkom na brutalni ofenzivi proti tretji Janševi vladi. Pri čemer osvetljuje tudi okoliščine, v katerih se je ofenziva odvijala, in postopoma tudi propadla. Knjiga osvetljuje tudi boj kristjanov pri ustanavljanju lastnih medijev in pri njihovih naporih za vrnitev na družbeno sceno.

Ali pa triumf študijskih dni zamejske Drage, te zibelke slovenske kritične družbene misli, slovenske demokracije in slovenskega boja za lastno državnost, kjer so, kljub vsakršnim šikanam in pritiskom Velikega brata, odmevale zahteve po demokratizaciji in samostojni slovenski državi že od šestdesetih let naprej in so jih posamezniki prenašali v knjige in na letake ter jih tihotapili v Slovenijo. In na koncu tega sklopa najdemo tudi kratke portrete nekaterih levičarskih politikov, (Janez Drnovšek, Milan Kučan, Borut Pahor,  Danilo Türk, Miro Cerar, Marjan Šarec, Dejan Židan, Karel Erjavec, Igor Pribac) ter opise, kako je nekatere od njih življenje, kljub njihovi veliki družbeni moči, začelo neusmiljeno slačiti.

Pisanje knjige je Gregoriču spodbudilo tudi spoznanje, da je sleherna zasedena oblast skorumpirana, in totalitarna še posebej, zato se mora slovenska kritična javnost ukvarjati predvsem s tistimi, ki imajo v rokah družbeno moč, ki jo lahko tudi zlorabljajo, ne pa z zaenkrat še nebogljeno in kot cerkvena miš siromašno pomladno stranjo. “Tudi sicer menim, da mora biti pravi človek vedno na strani odrinjenih na družbeni rob, in to so v naših pogojih še vedno pomladniki. Kajti na strani odrinjenih je potreben naboj, ki lahko potegne in popelje družbo ven iz blata. Pri pisanju prvega dela knjige me je vodila tudi globoka vera, da dela čas za prave stvari, in da ima sleherna zasedena oblast in njeni nosilci, tudi če zmagovalci v vojni, svoj rok trajanja. Tržaški razumnik Claudio Magris je namreč nekje zapisal, da zmagovalci »sanjajo o svojih zmagah, ne da bi se zavedali, da je v njih tudi jedro porazov. Pa da so sanje o zmagah zlobne sanje (sogni malvaggi), ker zmagovalci mislijo, da poznajo življenje, in si vse dovolijo«. Kar velja tudi za naše vodilne revolucionarje, ki so se, opiti od zmage in pridobljene družbene moči, povzpeli med bogove, ter v svojem revolucionarnem zanosu začeli posiljevati Slovenijo s svojim videnjem družbe in so jo, kot je to nekje lepo zapisal zgodovinar in novinar Tino Mamič, »vrgli iz tečajev«. Že s tem, da so v kratkem času vse zamenjali kot npr. »družbeno elito, direktorje, uradnike, policijo, kulturnike, imena krajev, ki so dišala po Bogu, celo pisavo, rokopis…. Udarili so celo po nič krivem »krščanskem Bogu, ga ponižali in pisali njegovo ime z malo začetnico, medtem ko so ostalim bogovom (Alah, Buda, Krišna idr.) s tem prizanesli, celo indijanskemu Manituju, in jih pisali z veliko začetnico. In to počnejo še danes, trideset let po zlomu komunizma, si postavljajo spomenike (Maček, Stanovnik)«, čeprav se jim je ta njihov krasni novi svet podrl” je povedal Gregorič.

V zadnjem delu pa osvetljuje knjiga življenje in ustvarjalnost Slovencev v širšem obmorskem prostoru onstran in tostran Trsta, s poudarkom na epohalnih zgodovinskih dogodkih, ki jih je doživela Slovenska Istra po drugi svetovni vojni, ter na travmah in zanosu, ki so to dogajanje spremljali. Kot npr. izguba Trsta, priključitev k matični domovini, eksodus ter z njim povezan povojni družbeni in gospodarski zlom tega prostora, ponovna naselitev izpraznjenih mest in vasi ter zanosna obnova družbenih podsistemov in gospodarstva.

Cena knjige je 17 evrov. Naročila: 01 24 47 200, info@vseknjige.si. Knjigo je izdala založba Nova obzorja.

DELITE
Ne spreglejte
Naloži več