Dialogos: Slovenski mediji med avtonomijo in politično odvisnostjo

Slovenija se je na lestvici medijske svobode, ki jo pripravljajo Novinarji brez meja, lani uvrstila na 36. mesto, kar je štiri mesta manj kot leto poprej in nekje na nivoju let Cerarjeve vlade. Vprašanje pa ostaja, ali so naši mediji in naša medijska krajina svobodni in pluralni?
V čem je sploh razlika?
Odsotnost nasilja nad novinarji, pa tudi glede tega bi se pri nas našel kakšen, k sreči redek primer, še ne pomeni, da je medijska krajina tudi pluralna, četudi je morda svobodna. Čeprav ni neposredne življenjske ogroženosti za novinarje, pa obstajajo drugi faktorji, ki vplivajo na delo slovenskih novinarjev, saj medijske svobode ne gre ravno primerjati z državami, kjer ni zagotovljena svoboda izražanja. To so denimo tveganje za izgubo službe in javni pritisk.
Toda kako hudi so ti pritiski? Je res medijska krajina ogrožena, kot redno poslušamo s strani javnih medijev? Je ogrožena funkcija psa čuvaja, ki jo imajo novinarji v družbi in kot taki uživajo tudi določene privilegije? Morda še večji problem kot grožnje s strani oblastnikov za medijsko krajino predstavlja pomanjkanje uravnoteženosti in pristranskost. Čeprav je pristranskost težko matematično meriti, jo vendarle zaznavamo in vpliva na novinarsko delo ter tudi odnos javnosti in nosilcev oblasti do novinarjev.
Kaj če denimo novinar zavaja ali celo laže? Kako družba obravnava takšno ravnanje in kako velik problem to predstavlja za novinarje? Kdaj novinar prestopi mejo, ko ni več novinar, ampak postane politični agitator, kar je posledično povezano tudi z drugačnim statusom? Neredki so tudi primeri, ko novinarji v praksi stopijo v politiko.
Nenazadnje je na mestu tudi vprašanje, kdo je močnejši, politiki ali novinarji, ki veljajo za četrto vejo oblasti. Po eni strani so politiki tisti, ki ustvarjajo politike, pišejo zakone in »vladajo«. A nenazadnje je njihovo delo javnosti, ki jih voli, predstavljeno skozi prizmo medijev, novinarjev, pred katerimi v pogovornih oddajah politiki izkazujejo očitno podrejenost.
Svoja pogleda na medijsko krajino v Sloveniji sta soočila predsednik Združenja novinarjev in publicistov dr. Matevž Tomšič in strokovnjak za medije ter profesor katedre za novinarstvo na Fakulteti za družbene vede dr. Marko Milosavljević. Poleg iskanja odgovora na zgoraj zastavljene dileme sta razmišljala tudi o dostojnosti v javnem diskurzu in strateških napakah slovenskega novinarstva, ki je bilo pred 20 leti lastnik večine medijskih hiš. Je prostaštvo dovoljeno? Je sprejemljivo? Kakšno vlogo imajo pri tem družbena omrežja.
Oddaja Dialogos bo premierno predvajana na portalu Domovina in na Youtube kanalu Domovine to soboto ob 20h. Ne zamudite dialoga o vrednotah prihodnosti slovenskih medijev. Do sobote pa si za pokušino oglejte nekaj izsekov, ki jih razkrivamo v napovedniku: KLIK.

Deli z ostalimi
Ne spreglejte
Naloži več