Državni svetniki so na včerajšnji seji sklenili, da v parlamentarno proceduro vložijo novelo zakona o divjadi in lovstvu, s katero bi natančneje omejili gibanje psov v naravi. Podprli so tudi resolucije s področja izobraževanja, znanosti in kulture.
Z novelo zakona o divjadi in lovstvu želijo svetniki vzpostaviti natančnejšo omejitev gibanja psov v prosti naravi in ustrezno urediti objektivno odškodninsko odgovornost lastnikov psov, če
povzročijo škodo divjadi.
S tem bi zagotovili varovanje divjadi in prostoživeče živalske vrste. Poleg tega predlog zakona stremi k zagotoviti kakovostnejšega šolanja in preizkušanja lovskih psov, s tem pa spodbuja lovsko dejavnost v Sloveniji, so sporočili iz DS.
Kot so dodali, je eden od ciljev novele tudi zagotovitev primernega razlikovanja med različnimi kategorijami psov, še posebej delovnih psov, kot so službeni psi državnih organov, pastirski psi, reševalni psi in lovski psi.
Svetniki so včeraj podprli tudi novelo zakona o posebnih pravicah žrtev v vojni za Slovenijo 1991, ki uvaja novo kategorijo upravičencev, to so družinski člani civilnih žrtev vojne za Slovenijo.
Podprli so tudi predlog resolucije o znanstvenoraziskovalni in inovacijski strategiji Slovenije 2030, v kateri so izpostavljeni ključni cilji razvoja znanstvenoraziskovalne in inovacijske dejavnosti. Svetniki so ob tem opozorili na neustrezno kadrovsko politiko na področju raziskovalne dejavnosti, prav tako se po njihovi oceni znanstvena odličnost ne nagrajuje sistemsko. Menijo tudi, da bi bilo treba v resoluciji več pozornosti nameniti poudarjanju svobode in avtonomije v znanosti, “v kateri je prostor le za strokovnost”.
Na včerajšnji seji so podprli tudi predlog resolucije o nacionalnem programu visokega šolstva 2030, ki je po njihovi oceni kakovostna podlaga za nadaljnji razvoj visokega šolstva. Svetniki pričakujejo, da bodo vladni akcijski načrti sledili strateškim usmeritvam, s cilji in ukrepi, opredeljenimi v nacionalnem programu, zlasti pa v prihajajoči zakonodaji. Menijo še, da bi bilo treba jasno opredeliti pogoje in merila glede uporabe tujega jezika na slovenskih univerzah.
Podporo svetnikov je dobil tudi predlog resolucije o nacionalnem programu za kulturo 2022-2029. Ob tem so pozvali k čim hitrejšemu sprejetju akcijskega načrta, s katerim bodo lahko učinkovito realizirali strateške cilje. Izpostavili so tudi nujnost povečanja proračunskih sredstev za kulturo, tako pri investicijah v obnovo infrastrukture, digitalizacijo in uvajanje novih tehnologij kot pri vlaganju v kadre, vsebine in v podporo različnega organiziranja kulturnih dejavnosti, so še sporočili iz DS.