Sem povezal, vse sem namontiral,
je svečano Robert G. izjavil,
salutiral, enkrat še prijavil
in potem iz hiše odmarširal.
Hiše bele, peš šel proti Kremlju,
tam opravil isto je montažo,
žico je naméstil na stalažo,
jo povezal s tisto še v podzemlju.
Vroči telefon da zdaj deluje,
pobahal še tam se je goreče,
po priznanjih vidno koprneče,
kajti povezava končno tu je.
Zdaj mogoče po leteči žici
bo izmenjati prav vse mogoče,
še vohune, če se to le hoče,
vroči bodo delovali klici.
Robert G. je novi izumitelj,
svet je rešil pred globalno krizo,
uprizarjal ves čas bo reprizo
te predstave: »Goli odrešitelj«.
Je monter, a je njegova teža
neprimerno večja od poklica,
vroči telefon, nevidna žica,
pa mednarodna vohunska mreža.
To o sebi Robert je izjavljal,
kdor ga je le hotel poslušati,
a bilo jih ni v en avto dati,
je zato kot plošča se ponavljal.
So takoj doma to vest povzeli,
naše gore list pa takšna klasa,
upali, da vsaj kak hipec časa
bodo kakšni trapci jim verjeli.
