Nekdaj so v Olimpiji bogovi,
vrh bili ki grške so elite,
igre si izmislili, odkritje,
ki so negovali ga rodovi.
Je Olimp bogov bil domovanje
in Olimpija mestno naselje,
igre pa so vendar vsem v veselje,
največje človeštva tekmovanje.
Posvetimo se eliti raje,
tisti, ki je izpod druge gore,
izpod troglave in ki premore
duh božanski, da ga ljudstvu daje.
Ta elita igram je dodala
disciplin več novih v tem poletju,
prepoznavna vsa je po početju
svojem javnem, njej gre čast in hvala.
Ena disciplina imenuje
med gledalce se neuvrstitev
je za žensko le, na prireditev
ki povabljena ni, jezo kuje.
Zboru namreč ona predseduje,
a ker ni sposobna discipline,
tekmovanje naj brez takšne mine,
bil je sklep, sicer bo z njo še huje.
Druga disciplina ženska tudi
je samo, pobeg z letalske piste,
je izum in praksa znanke tiste,
ki za imidža polom se trudi.
S streljanjem golobov ta je v zvezi,
le da niso tu iz gline ptiči,
ampak v disciplini se uniči
jih docela v samcati potezi.
In še tretja nova disciplina,
kvazi ki elita jo izvaja,
se na tekmovanja zdaj uvaja,
tudi ta je žensk samo vrlina.
Tu vprašanje spola se postavlja,
bitje majhno, čudno ki mutira,
kratkolaso v igri komandira,
kot predsednica pa se predstavlja.
Kakšni tukaj da so rezultati,
ne zanima nas, a opominja,
spol da kar med tekmo se spreminja,
da lahko je ženska moški hkrati.
Mesec iger pa ko enkrat mine,
novi mesec pride ko za njimi,
še en se elitnež tja prislini,
čuden z njim občutek vas prešine.
Bo na paraigrah med elito
znašel se na levi, levo skrajno,
črnolasec z umetelno trajno,
kdo je, drugi mesec bo razkrito.
A že zdaj lahko vam to povemo,
da dežela pod troglavo goro,
vliva in povzroča hudo moro
z disciplinami, izjemno vnemo.
To elitne res so discipline,
favoriti vsi brez konkurence,
ekskluzivne zanje so licence,
glas domov prišel je iz tujine.
