Je žgolela prav tako kot slavček,
da so rekli brž, od kula bolje,
je bila nenehno dobre volje,
vendar je zvenelo kakor navček.
Navčka slišati niso hoteli
in zvonjenje so pripisovali
grlici, tako imenovali
ptiča, ki so si ga zaželeli.
Poln energije tale ptič je,
jo delil bo radodarno z nami,
veselili z njim se bomo sami,
le poglejte ta kljun, to obličje.
Kodrasti kalin, se je glasila
laskava ocena, ko izbrali
so si ga, opolnomočja dali
čivkarju, ki da zares je sila.
In potem, saj vemo, stara zgodba,
slavčka milozvočna simfonija
šla čez noč je, bi se reklo, via,
zjutraj je bila le mačja godba.
Danes zjutraj v žepu ni ostalo
niti tisto malo več drobiža,
da na delu sraka je, ki niža
standard vsem, bi se le reči dalo.
Vse to skupaj ni zgolj prispodoba,
sraka, vrane, drugi grabežljivci
niso pravi in sploh niso krivci,
ampak ti, ki zbrali so goloba.
