V pravoverni Cerkvi spoved javna
je lahko samo, v ortodoksiji,
roko daje kjer psihologiji,
kot spoznava vse bolj stroka pravna.
Tak primer zgodil se je nedavno,
pop da grešnico je k sebi zvabil,
štir´ indvajset zanjo ur porabil,
da se je spovedovala javno.
Nič ni greh od tega, jo popravljal
ves čas pop je, pa saj ni priznala
greha niti trohice, ostala
je brezmadežna, kaj bi ponavljal.
Kar očitala nasprotna stran je,
ki se opozicija ji pravi,
pop z dnevnega reda sam odpravi,
da bo čisto grešničino stanje.
Ni vprašanj in ni za podvprašanja
ne prostora ne ljudi ne časa,
spovednica je prepolna špasa
kakor studio kak, kjer odzvanja.
Kjer odzvanja, čista sem, poglejte,
kar pa mislijo pri tem gledalci
in vprašanj premnogih zastavljalci,
tega, pravi pop nam, ne povejte.
Plačan namreč pop je, da jo ščiti,
tudi ko se ji je odpeljalo
že neštetič in vsako budalo
ve, kaj je in tudi kaj storiti.
Tu nemočna je teologija,
to vprašanje verske ni narave,
se sprašujejo zdaj duše zdrave,
kdaj vskočila bo psihiatrija.
