80-let Marjana Tomšiča

Avtor številnih romanov, novel in črtic, pa tudi dramskih del in radijskih iger Marjan Tomšič se je bralstvu nemara najbolj vtisnil v spomin z deli, v katerih pripoveduje zgodbe slovenske Istre nekoč in danes. Pisatelj Marjan Tomšič je eno osrednjih imen slovenske proze zadnjih desetletij, velja za najizrazitejšega predstavnika slovenske različice magičnega realizma, pogosto označene tudi z izrazom pokrajinska fantastika. Pisatelj sam pa svoja dela označuje kot sanjsko fantastiko oziroma psihofantastiko

Med novinarstvom in pisateljevanjem

Leta 1939 v Račah pri Mariboru rojeni Tomšič danes praznuje 80 let. Po gimnaziji v Mariboru je študiral slavistiko na Filozofski fakulteti v Ljubljani in potem poučeval v Grahovem pri Cerknici ter v Istri. Nekaj let je deloval tudi kot novinar. Med letoma 1986 in 1999 je bil samostojni kulturni delavec.

Kot omenjeno, je mogoče v njegovem opusu zaznati dva temeljna tokova. V odmevnejšem se ukvarja z Istro, njenim bogatim izročilom in sodobno izkušnjo. V drugem, morda nekoliko manj znanem segmentu njegove proze, imamo opraviti s fantastično satiričnimi prijemi, ki po eni strani segajo v najgloblje predele človekove duše, po drugi pa ostro analizirajo družbeno realnost.

Z njegovega naslova je do danes prišlo enajst romanov, osem zbirk novel in črtic ter osem mladinskih del, dvanajst dramskih besedil ter devetnajst radijskih iger, humoresk in satir. Tomšičeva prva knjiga satire in sanjske pripovedi Krog v krogu je izšla leta 1968. Po nekajletnem pisateljskem premoru se je med letoma 1976 in 1984 posvetil pisanju scenarijev za risane filme režiserja Konija Steinbacherja. Sprva je pisal zgolj za odrasle, nato tudi za otroke in mladino – svoje prvo mladinsko delo Super frače je objavil leta 1988.

Osrednje delo, roman Šavrinke

Leta 1986 objavljeni roman Šavrinkepredstavlja vrh Tomšičevega ustvarjanja. Kot piše na spletni strani Beletrine, kjer so pisateljevo 80-letnico pospremili s ponatisom romana, v njem beremo o življenju izjemnih žensk, s katerimi avtor obuja zamolčane istrske kulture in oživlja istrsko zgodovino in jezik.

Šavrinke so bile dekleta in ženske iz slovenske Istre, ki so od konca 19. stoletja pa do druge svetovne vojne zaradi revščine in hude gospodarske krize hodile v Trst prodajat kmečke izdelke, njihov glavni vir zaslužka pa je bil prodaja jajc. Tokratna izdaja romana je obogatena z uvodom, v katerem avtor opiše zgodbo nastanka romana, zgodbo Marije France, ki je bila hkrati navdih in na neki način tudi soavtorica zgodbe o Šavrinkah. Sicer pa je roman prvič izšel pri Kmečkem glasuin je leta 1991 doživel ponatis.

Literarni poklon tudi za aleksandrinke

Z romanom Grenko morje pa je pisatelj postavil literarni spomenik aleksandrinkam, Slovenkam, ki so predvsem v obdobju med svetovnima vojnama odhajale po zaslužek v Egipt, večinoma v Aleksandrijo – od tod njihovo poimenovanje. Posvetil se jim je še v knjigi Južni veter – zgodbe slovenskih Egipčank.

Pri založbi Beletrina so ob bližnji 80-letnici pisatelja Marjana Tomšiča izdali ponatis njegovega romana Šavrinke, ki, kot so zapisali, predstavlja vrh njegovega ustvarjanja. Nova izdaja je obogatena z uvodom, v katerem avtor opiše zgodbo nastanka romana, zgodbo Marije France, ki je bila navdih in na nek način tudi soavtorica zgodbe o Šavrinkah.

Šavrinke so bile dekleta in ženske iz slovenske Istre, ki so od konca 19. stoletja pa do 2. svetovne vojne zaradi revščine in hude gospodarske krize hodile v Trst prodajat kmečke izdelke, njihov glavni vir zaslužka pa je bil prodaja jajc. V delu Šavrinke je Tomšič oživil istrsko zgodovino in jezik ter obudil zamolčane drobce istrske kulture, so zapisali pri Beletrini.

Tomšič, rojen 7. avgusta 1939 v Račah pri Mariboru, velja za eno osrednjih imen slovenske proze zadnjih desetletij. Po končani gimnaziji v Mariboru je študiral slavistiko na Filozofski fakulteti v Ljubljani in potem poučeval v Grahovem pri Cerknici ter v Istri. Nekaj let je deloval tudi kot novinar, od leta 1986 do 1999 pa je bil samostojni kulturni delavec.

Je avtor številnih romanov, novel in črtic, pa tudi mladinskih del, humoresk in satir. Obveljal je za najizrazitejšega predstavnika slovenske različice magičnega realizma, pogosto označene tudi z izrazom “pokrajinska fantastika”.

Žanrsko in tematsko v svojih delih seže od nadrealističnih, psihološko fantastičnih in magičnih vsebin, pogosto prežetih z istrsko motiviko (romani Šavrinke, Oštrigeca, Zrno od frmentona), do proze o t. i. aleksandrinkah, Slovenkah, ki so od 1870 do konca druge svetovne vojne hodile služit kruh v Egipt k premožnim družinam kot dojilje, varuške, kuharice, hišne pomočnice (Grenko morje, Južni veter), niso pa mu tuje niti znanstvena fantastika, groteska, erotične, ljubezenske in filozofske zgodbe, družbenopolitična ali otroška domišljijska proza, piše v predstavitvi na strani Društva slovenskih pisateljev.

“V Tomšičevem opusu sta zaznavna dva temeljna tokova. V odmevnejšem se ukvarja z Istro, njenim bogatim izročilom in sodobno izkušnjo. V drugem pa se fantastično-satirični prijemi, ki po eni strani segajo v najgloblje predele človekove duše, prepletajo z ostrim analiziranjem družbene realnosti,” so še zapisali pri založbi Beletrina.

Obala.info, BS

Deli z ostalimi
Ne spreglejte
Naloži več