Tretji Triglav

Moj tretji Triglav. Prvič me je petošolca peljal tata. Drugič sem peljal prvorojenca sedmošolca. Vodja odprave je bil moj brat, Andi, ki je spremljal najinega očeta Ivana pri 72-ih vse do Malega Triglava. Naprej nista šla predvsem zaradi gneče. Čelado dol! Ni to mala stvar, pa čeprav si oče sina, ki v eni noči preteče vrhove s skupno višinsko razliko Monteveresta.

Triglavski sekstet

Tretjič, 25. avgusta 2020 nismo imeli vodje odprave, saj sva pot zastavila s prijateljem Jurijem, skupaj s soprogama in Jurijevima hčerama. Šesterica srčnih, he, he. Klapa, triglavski sekstet, je bila seveda izjemna. Klepetali smo do onemoglosti. Nedvomno nas je tudi to utrudilo, he, he. Pa smo vendar na vrhu zapeli Oj Triglav, moj dom. No, ja, treba je reči, da gneče resda ni bilo, saj si v nasprotnem primeru bržkone ne bi upali tako glasno prepevati.

Šli smo šele okoli osme zjutraj z Rudnega Polja. Na poti sva z mojo drago pogledovala proti Rodici in Črni prsti. Ravno avgusta pred 30 leti sva se namreč pod Črno prstjo spoznala. Pohod od Stržišča do Rodice in Črne poti sva takrat v celoti preklepetala.

Dosegli smo vrh v istem dnevu in se pod noč vrnili nazaj do koče Planika. Hodili smo malce več kot je pisalo na tablah, ki so sicer tu in tam že smešno nelogično zapisane.

Prijatelj je zanesljivejši kot mobitel

Mobitel mi je sicer crknil. Oprostite, umrl. Oziroma se mu je baterija izpraznila, v planinskih kočah pa teh igračk ne polnijo, saj elektriko pridobivajo od sonca ali generatorja. To pa ni najbolj poceni. In da bi na ta način ljudem polnili baterije za klepetanje po socilanih omrežjih res ni najbolj logično. mar ne?

No, v takem primeru pristopijo na pomoč prijatelji… Fotografiral je Jurij Tomac in mi fotke prijazno poslal. Zato so tudi tako dobri posnetki. Najvišji objem z najdražjo pa bom ukovečil v okvir.

Čarobni očak

Triglav je bil edinstven, veličasten. Triglav ni samo najvišja gora. In ni samo simbol slovenstva tesno povezanega s krščanstvom. Triglav je nekaj več. Nekaj neopisljivega. Kot je Jakob Aljaž zapel “Oj Triglav, v spominu mi je tvoj čar, zato pa te ljubim in bom te vsekdar.”

Imel je prav, pogumni župnik Aljaž. Triglav je čaroben. Triglav je kot vatikanska bazilika, ki se je nikoli ne naveličaš in se ti zdi vsakič kot prvič, pa če vanjo vstopiš tristokrat. Triglav človeka začara. Mogoče ne vsakogar, a Slovenca nedvomno. Ko stopiš na streho Slovenije, te prevzame občutek, ki je lepši kot tisti, ko zadeneš odločilni gol na mundialu.

Hvala Bogu za tak vršac in take prijatelje. Še bom šel, dokler ne bo z mano stopil na očaka še zadnji član naše družine.

Vrnil se bom k očaku, v tihi domači kraj!

Ne spreglejte
Naloži več